Saturday, September 29, 2012

Akademija - in to Slomškova

Praznovanje ob 150. obletnici Slomškove smrti se je v Mariboru začelo v sredo, 19. septembra, s slovesno akademijo Čujte zvoniti. 

Režiral jo je mladi režiser David Sipoš, za katerega lahko zapišemo, da ga je duh A. M. Slomška po svoje zaznamoval.

David, sedaj absolvent režije na AGRFT, doma s Ptuja, je gimnazijska leta preživel v Mariboru v Škofijski gimnaziji A. M. Slomška. Za to ne čudi, da so režijo tega velikega dogodka zaupali prav njemu. »Davida smo predlagali nadškofu, da prevzame režijo akademije ob 150. obletnici Slomškove smrti zato, ker je nekdanji dijak naše gimnazije, ki nosi ime po Slomšku, in ker je s svojim dosedanjim delom pokazal, da je talent. Poleg tega je človek, ki združuje moderno govorico filmskega in gledališkega jezika z vsebinami, ki so žal mnogim tuje, njemu pa ne. Seveda smo kot ustanova ponosni tako na njega kot na vse nekdanje dijake, ki v svojem življenju uspešno združujejo profesionalnost in vrednote, ki jih zagovarjamo v naši ustanovi. David in njemu podobni so dokaz in potrditev, kako pomembno je, da imamo tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, ki v času odraščanja mladim pomagajo odkrivati tudi krščanski pogled na življenje in svet,« je prepričan Ivan Štuhec, direktor Zavoda A. M. Slomška.


Po končani gimnaziji je najprej dve leti študiral primerjalno književnost, nato pa mu je uspelo narediti sprejemni izpit na AGRFT, kjer se je vpisal na študij filmske režije. Film, s katerim je prepričal žirijo, nosi naslov Ura, posnel ga je v sodelovanju z igralcem Gregorjem Čušinom. Konec lanskega leta sta posnela zelo odmeven nemi film Binetov božič, januarja pa je David v produkciji TVS posnel prvi dokumentarni film Besni prerok, v katerem izriše portret Čušina. Pravkar skupaj pripravljata niz kratkih filmov Minuta za Sveto pismo. Čušin pravi: »Davida od drugih režiserjev razlikuje predvsem dejstvo, da je dober. Ne le dober režiser, temveč tudi dober človek. Kristjan. In to se seveda kaže tudi v njegovem delu. Filmi in prispevki, ki jih snema, so topli, prisrčni, s pozitivnim, pametnim – dobrim sporočilom. Razvil je tudi (ali pa je že od nekdaj v sebi nosil, kdo bi vedel) poseben jezik, pogled skozi kamero, ki ga loči od drugih in ga dela prepoznavnega.«


Kot režiser se je že predstavil na filmskih festivalih na Danskem in v Avstriji, leta 2009 je zmagal na festivalu krščanskih filmskih ustvarjalcev v Ljubljani. Letošnje poletje je preživel v Ameriki, deželi filmske produkcije, kamor se bo, kot pravi, še odpravil.


Pri filmu ga navdušuje tako vse vizualno kot tudi tisto, kar je skrito za trenutno percepcijo slike. 


David Sipoš z založbo Družina sodeluje, odkar je prišel študirat v Ljubljano. Za Mladi val je snemal predstavitvene filme, oglase za posamezne knjige, krajši film o 60 letih Družine, letos poleti je obiskal kuharico Matejo Reš. Nobeno delo s kamero mu ni odveč. Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da je David zelo vztrajen in požrtvovalen človek, ki mu za izpeljavo kakega projekta ni težko v enem dnevu prekrižariti vse Slovenije. 


Filme danes velikokrat izrabljajo za manipulativne namene. Za Davida je filmsko posredovana zgodba sredstvo, s katerim lahko režiser sporoči gledalcu, kar sam čuti, in mu dopusti, da se tudi on poistoveti z zgodbo in jo začuti.

Njegovo režisersko delo bo gotovo pustilo pečat v slovenskem filmu, tudi zato, ker izhaja iz osebnega odnosa z Bogom in ker premore nenadkriljiv smisel za humor. Njegov prijatelj publicist Aleš Maver je prepričan, da je »zdrav, tako rekoč odrešenjski humor tisto, kar bo Davidov največji prispevek k (upam, da vsaj v manjši meri tudi k slovenskemu) filmu.« Iz srca mu želi, »da bi vztrajal pri dosedanjih izhodiščih in še naprej dokazoval, da globoko ni nujno zateženo in da umetniško ni nujno negledljivo, kakor se pogosto misli, pa seveda tudi, da vse krščansko v filmu ni nujno samo nekakšen folklorni relikt. V tem smislu ima David prav tako kaj povedati naši katoliški sceni. Družba od kristjanov nekako nagonsko pričakuje, da bomo neizprosno strogi in sitni nergači, čemur smo se mnogi povsem prilagodili. Enaka so pričakovanja do krščanskih ustvarjalcev, toda Davidova ustvarjalnost prav s svojim pristnim občutkom za humor kaže drugačno, veselo, nagajivo plat vere, ki prav nič ne okrni njene globine. In le upam, da mu bomo dovolj puščali priti do besede.«

Za Družino, 23. 9. 2012: Manica Ferenc

No comments: